Latinsko ime

Satureja montana

Opis rastline

Šetraj je 20–30 cm visoka trajnica z olesenelim steblom, ki zraste vsako leto znova. Steblo je skoraj okroglo in dlakavo. Suličasti listi so na obeh straneh žlezasto pikčasti. Usnjati cvetovi so na koncu vejic v klasu in so bele barve, včasih tudi vijoličasti. Vsa rastlina prijetno diši.

Nahajališča

Kraški šetraj izvira iz južne Evrope, Turčije in severne Afrike. V preteklosti se je veliko uporabljal, danes pa ga večinoma nadomešča vrtni šetraj. Za kraško različico velja, da ima močnejši vonj, zaradi česar se kot začimba bolj uporablja za pripravo jedi iz posušenih stročnic ter za pripravo različnih mesnih jedi. Priporoča se dodajanje na začetku kuhanja, da razvije polno aromo.

Koristni deli rastline

Nabiramo gornji, olistani del rastline v cvetju. Njegove temeljne učinkovine so eterična olja karvakrol, cimol, timol, dipentil, alfa in gama pinen, tujon idr. Tu so tudi tanini ali čreslovine, grenčine in fenolne snovi. Zaradi svojih lastnosti ga uporabljajo v ljudskem zdravilstvu in kulinariki.

Zanimivo

Govori se, da je šetraj odličen afrodizijak in ker ga menda niso smeli uživati menihi v samostanih, čeprav so ga lahko gojili in prodajali, je lahko v tem tudi delček resnice. Najbolj vroč naj bi bil divji, samorasli šetraj, ki ima v sebi največ snovi. Ima latinsko znanstveno ime Satureja montana; po naše bi mu lahko rekli tudi gorski šetraj. Seveda ima kraški šetraj še vrsto drugih ljudskih imen. Pri nas mu pravijo tudi čober, čuber ali šetrajka. Francozi mu nekoliko slabšalno pravijo poivrette, Nemci pa mu rečejo tudi Pfefferkraut, kar bi lahko prevedli kot poprovo zelje, čeprav isto ime uporabljajo tudi za vrsto kreše. Raznolikost imen priča, da je ta rastlina po Evropi precej razširjena. Vendar največjo moč pripisujejo prav kraškemu šetraju, ki uspeva povsod na kraških tleh Mediterana in ga ne smemo zamenjati za vrtni šetraj ali Saturea hortensis, za afriški limonin šetraj ali kretski šetraj z listi materine dušice, znan tudi kot rožnati šetraj.

Pridelek Histria Botanica

Šetraj nabiramo na področjih kraškega roba, kjer na kamnitih tleh ujame veliko sonca.

Share