Latinsko ime

Cupressus sempervirens L.

Opis rastline

Vedno zelena cipresa je do 30 m visoko in do 1 m debelo drevo, ki ima ozko stebrasto in dolgo zašiljeno krošnjo z navzgor usmerjenimi in k deblu tesno prilegajočimi se vejami. Moški cvetovi, ki se že jeseni razvijejo na koncu lanskih poganjkov, so podolgovati, tanki, do 5 mm dolgi in rumeni. Ženski so prav tako majhni, okroglasti, neopazni, največkrat jih najdemo v zgornjem delu krošnje. Storži so precej veliki, sprva zeleni, nato rjavi, okrogli, v premeru merijo 4 cm, sestavljeni so iz 8–14 lusk. Pod vsako lusko je 8–15 ploščatih semen. Vedno zelena cipresa se razmnužuje s semeni ali vegetativno s cepljenjem, podtaknjenci in poganjki.

Nahajališča

Je tipično mediteransko drevo (domovina: vzhodno Sredozemlje – Kreta). Sadimo jo skoraj izključno na Primorskem, največ v koprskih brdih, tudi v Vipavski dolini in nekaj manj na Krasu. Cipresa je priljubljeno okrasno drevo po vrtovih, parkih, obcestnih drevoredih in pokopališčih.

Koristni deli rastline

Za pridobivanje eteričnega olja uporabljamo liste/iglice.

Zanimivo

Že v antiki je bila cipresa simbol žalovanja, v moderni dobi pa jo srečujemo predvsem ob pokopališčih, predvsem v Evropi. Po tradiciji je povezana s smrtjo in žalovanjem. Vejice ciprese so uporabljali tudi za izdelavo vencev, saj so ti krasili kipe rimskega boga Plutona, vladarja podzemlja.

V novejši kulturi so drevesa ciprese pogosto stereotipno povezana s počitniškimi destinacijami v sredozemski regiji, posebej je po tem značilna Italija.

Pridelek Histria Botanica

Za potrebe destilacije ciprese to naberemo na področju Istre.

 

Share