Latinsko ime

Silybum marianum (L.) Gaertn.

Opis rastline

Pegasti badelj ima velike zelene liste z belimi lisami, ki so nazobčani in imajo ob robovih trne. Na koncu stebla je okroglo koškasto socvetje vijolične barve. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plodovi, ki imajo trdo lupino in svilnate dlačice, ki kmalu odpadejo. Plodovi so dolgi 6 do 7 mm in črnorjave barve. Pegasti badelj je enoletnica ali redkeje dvoletnica.

Nahajališča

Najdemo ga v naravi na prisojnih kamnitih mestih in ob poteh v obmorskih predelih Sredozemlja, drugam je bil prenešen.

Koristni deli rastline

Seme pegastega badlja vsebuje 1,5 do 3 % silimarina, ki je zmes flavonolignanov iz ovojnice ploda. Glavne sestavine silimarina so silibinin ali silibin (50 %), silikristin (25 %) in silidianin (25 %), identificirali pa so še silandrin, silimonin in silibinomere (tri-, tetra- in pentamere silibinina).

Pegasti badelj uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje poškodb jeter, ki nastanejo zaradi alkohola ali strupov, pri motnjah delovanja jeter, cirozi in zamaščenih jetrih.

Zanimivo

Njegovo ime izvira iz legende, po kateri naj bi bele lise oziroma pege na listih nastale, ko je Marija dojila Jezusa in je na rastlino kapljajo njeno mleko. Pegasti badelj se zato pogosto pojavlja na slikah z Marijo.

Pridelek Histria Botanica

Zelo smo bili veseli, ko smo, v bližini naše njive Šaraj, v naravi našli pegasti badelj. Poskusno smo njegova semena posejali poleti 2013 in pridobili 10 kg semen na 300 m2.

V letu 2014 ga bomo posejali okoli 0,2 ha. Glede na podatke  bomo tako pridelali okoli  200 kg semen.

Share