Latinsko ime

Cynara scolymus L.

Opis rastline

Artičoka je grm z dolgimi, globoko narezanimi listi. Cvetni peclji nosijo 6 do 12 cm velike cvetne košarice in jih uporabljamo kot zelenjavo. Zraste 1,5 do 2 m v višino, prav toliko pa meri običajno tudi v širino, saj grm tvorijo veliki zeleni listi, dolgi 50 do 90 cm. Vijolični cvetovi se razvijejo na debelih steblih. Cvetna košarica tvori skledico, ki vsebuje ogromno nezrelih cvetov. Ta cvetni »srček« uporabljamo v mediteranski kuhinji.

Nahajališča

Je le gojena rastlina, izvira iz Sredozemlja, kjer so jo cenili že Stari Grki in Rimljani, vzgojili so jo iz divje artičoke, od katere se loči po tem, da listi niso bodičasti.

Koristni deli rastline

Koristni deli artičoke so predvsem listi in korenina za zeliščno rabo ter mladi mesnati ovojkovi listi in cvetišče.

Cvetne glavice artičoke so bogate z ogljikovimi hidrati, dišečimi snovmi in vitamini. V listih in koreninah pa je sluz, čreslovina, cybarin, provitamin A, vitamin B in C. V listih, koreninah in posebno cvetnih glavicah je precej inulina.

Zanimivo

Bolj kot zdravilne učinke artičoke poznamo njen odličen okus. Je namreč zelo priljubljena za pripravo različnih jedi – solat, juh ali celo alkoholnih pijač.

Pripravki iz artičoke, predvsem tinkture, so v Italiji, Španiji in na Portugalskem še vedno eno izmed najpomembnejših naravnih zdravil pri dispepsiji, jetrnih boleznih, pomanjkanju izločanja prebavnih sokov in žolča. Kmetje jo pogosto uporabljajo kot digestiv, po obilni hrani kot tudi pri težavah z napihnjenostjo in s slabo prebavo.

Pridelek Histria Botanica

Jeseni 2013 smo od našega bližnjega soseda Marjota dobili 50 sadik pravih istrskih artičok. Vsako leto jih imamo dovolj za svoje potrebe in nekaj tudi za zveste gurmane.

Share